Interaktivna predstavitev slovenske narodne noše

Kaj je narodna noša?

Narodne noše so bile posebne preobleke, s katerimi so ljudje izkazovali svojo pripadnost. Rečemo jim tudi pripadnostni kostumi, kajti pripadnost kraju, območju ali narodu je najpomembnejša vloga, ki jo ljudje z oblačenjem v narodno nošo izpostavljajo. Npr. »gorenjska noša« je gorenjski pripadnostni kostum – njegova ključna naloga je izkazovanje pripadnosti gorenjstvu ali slovenstvu.

Razvijati so se začele med meščani sredi 19. stoletja. Oblikovne zglede so poiskali v oblačenju kmečkega prebivalstva prve polovice 19. stoletja, ker je bilo to (v nasprotju s plemiči in meščani) v celoti slovensko. Pri tem je prišlo do oblikovnih stilizacij, rabe prestižnih materialov in bleščečih dodatkov ter približevanja uniformni podobi. V času taborov se je meščanom v teh dejanjih priključilo kmečko prebivalstvo. Narodna noša je bila spoštovana, revnejši so si jo težko privoščili.

V narodno nošo so se ljudje oblačili ob posebnih priložnostih – to ni bila obleka, ki bi jo nosili za vsakdan, niti ne obleka za vsak praznik. Razvila se je v tipično – stereotipno podobo, ki so jo določale njene sestavine, izbrani materiali, način izdelave, način vzdrževanja ipd.

Gorenjska narodna noša

Gorenjska narodna noša je pridobila pomen predstavljanja slovenstva, zato se vanjo oblačijo tudi Štajerci, Dolenjci in drugi Slovenci ter številni narodno-zabavni ansambli. Danes jo lahko opazimo tudi pri članih narodno-zabavnih ansamblov, ki delujejo v tujini in izvajajo glasbo, ki sta jo ustvarjala Vilko in Slavko Avsenik.

Izraz »gorenjska narodna noša« se v različnih izpeljavah začne množičneje pojavljati v času med obema svetovnima vojnama – še zlasti v sredi in drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja. V gorenjski pripadnostni kostum se je večkrat oblekla tudi kraljica Marija Karađorđević, žena kralja Aleksandra, ki je vladal od 1922 do 1934 in s tem močno vplivala na pomen pripadnostnega kostumiranja Gorenjcev za vse slovenstvo.

Upodobitve Gorenjcev in Gorenjk, izdane na razglednicah, ki jih je založil Romuald Promberger v Olomucu na Češkem, začetek 20. stoletja.

Ženski pripadnostni kostum

Ženska pripadnostni kostum se je razvil v meščanskem okolju in se zgledoval po pražnjem oblačenju kmečkega prebivalstva na Gorenjskem v prvi polovici 19. stoletja. A meščanske so podobo korenito preoblikovale, predvsem glede uporabe materialov in vzdrževanja. Krila z životkom in predpasnike so začele izdelovati iz svilenega blaga, škrobile so spodnja krila; bombažni rokavci in peče ter avbe z visokim oglavjem in zlato vezenimi čelniki predstavljajo prestiž meščanskega okolja in ne kmečkega.

Moški pripadnostni kostum

Prav tako kot ženski, se je tudi moški pripadnostni kostum razvil v drugi polovici 19. stoletja. Razvili so ga slovenski meščani, ki so skušali s slavnostno preobleko pokazati, da so Slovenci. Oblačilne sestavine so povzeli po pražnjem oblačenju kmečkega prebivalstva na alpskem oblačilnem območju oz. Gorenjskem v prvi polovici 19. stoletja. Za osnovo so vzeli elemente, ki so gorenjskega kmeta kazali v njegovi najprestižnejši podobi, prestižnost še poudarjali in sestavine prilagajali svojemu družbenemu okolju.

Vir: KLOBČAR, M. in KNIFIC, B. Pokažem se fantu v pisanem gvantu: ob petdesetih Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku. Kamnik : Zavod za turizem in šport Kamnik, 2021